OGLJIČNI ODTIS

Ogljični odtis pomeni seštevek izpustov toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročijo posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod.

V splošnem ločimo dve vrsti ogljičnega odtisa: za organizacije in za proizvode. Oba sta v številnih primerih povezana in soodvisna. Ogljični odtis proizvoda (embalaže) temelji na analizi okoljskega življenjskega cikla (podobno kot pri metodi LCA).

Najpomembnejša razloga za določitev ogljičnega odtisa sta želja, da bi organizacija v okviru ukrepov okoljske politike identificirala in nadzorovala svoj odtis ter postopoma zmanjšala svoje emisije. Z drugimi besedami to pomeni določevanje ključnih in najpomembnejših virov, deležev in prispevkov posameznih dejavnosti (za organizacijo) in faz življenjskega cikla (za proizvode), načrtovanje ukrepov za zmanjševanje emisij ter njihovo kontinuirano spremljanje.

Določevanje oziroma izračun ogljičnega odtisa se izvede v skladu z zahtevami ter priporočili standardov, in sicer Protokola za toplogredne pline (GHG Protocol: A Corporate Accounting and Reporting Standard) ter Specifikacije za določevanje toplogrednih plinov v življenjskem ciklu (PAS 2050: 2011).

cc_odtis_50
Dve vrsti ogljičnega odtisa  (Vir: Carbon Trust)


gumb_domov
Inštitut ta tehnologijo in podjetniško varstvo okolja
Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Razlagova 14, 2000 Maribor